Z gradivi v lahkem branju do večje informiranosti in vključenosti oseb z motnjo v duševnem razvoju v družbo
Ljubljana, 23. maj 2024 – V Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar si za izboljšanje kakovosti življenja svojih uporabnikov, odraslih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, prizadevajo tudi s pripravo različnih gradiv v lahko berljivi obliki. Na ta način skrbijo za dobro informiranost svojih uporabnikov v njihovem vsakdanjem življenju, sporočajo iz centra ob mednarodnem dnevu lahkega branja, ki ga obeležujemo 28. maja. Poleg rednih dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru lahkega branja, bo v centru jeseni zaživela tudi bralna značka v lahkem branju.
Z namenom priprave gradiv v lahko berljivi obliki deluje v zavodu projektna skupina, ki skupaj z uporabniki pripravlja gradiva za lažje branje in razumevanje. »Mednarodni dan lahkega branja bomo obeležili z izdajo smernic za pripravo besedil v lahko berljivi obliki, ki nam bo v pomoč pri pisanju besedil. Ker naš zavod deluje v več enotah, bomo s poenotenimi smernicami lažje pripravljali besedila, ki bodo razumljiva vsem našim uporabnikom,« je ob mednarodnem dnevu lahkega branja povedal Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar.
»Z gradivi v lahko berljivi obliki svojim uporabnikom omogočamo večjo informiranost ter s tem večjo samostojnost in vključenost v družbo,« je še dejal Bolčević. »V našem zavodu spodbujamo bralno kulturo in bralno pismenost, ki predstavljata pot do informacij in znanja ter do boljšega razumevanja sveta.« Zato bo v VDC-ju Tončke Hočevar poleg dejavnosti, ki jih v okviru lahkega branja že redno izvajajo, jeseni zaživel še projekt Bralna značka v lahkem branju.
Začetki priprav gradiv v lahko berljivi obliki segajo v Sloveniji v leto 2001, ko je prav VDC Tončke Hočevar izdal prvo revijo v lahkem branju. Za revijo, ki je nosila naslov HANCA, je varstveno-delovni center prejel nagrado Sklada za inovacije na področju življenja in dela. Vse odtlej je bilo v okviru različnih organizacij, zavodov in ministrstev izdanih kar nekaj publikacij, vodnikov, slikanic, časopisov in spletnih strani v lahko berljivi obliki, katerih skupni namen je omogočiti osebam, ki težje berejo, dostopnost do informacij.
Med pomembnejšimi gradivi, ki so oblikovana v lahkem branju in so jih uporabniki preizkusili, so Informacije za vse: evropska pravila za pripravo informacij v lahko berljivi obliki, Ustava RS, dokumenta Varnost in zdravje pri delu ter Enake pravice in enake možnosti za vse, knjižice za fante in dekleta: sedem zvezkov za mlade z motnjo v duševnem razvoju na področju partnerstva ter posebna spletna stran Enostavno.info, kjer so v lahko berljivi obliki objavljene novice o pomembnih dogodkih v Sloveniji. V lahko berljivo obliko so prilagojena tudi nekatera literarna dela, denimo Romeo in Julija Williama Shakespeara (za lahko branje priredila Tatjana Knapp), Visoška kronika Ivana Tavčarja (priredila Saša Fužir), Pod svobodnim soncem avtorja Frana Saleškega Finžgarja (priredila Tatjana Knapp), Zdravljica Franceta Prešerna (priredila Lucija Matoš) in Prepovedana ljubezen Silva Safrana (priredila Nataša Hiter Ravnjak).
Mednarodni dan lahkega branja praznujemo od leta 2020, 28. maj pa je bil izbran zato, ker je bil na ta dan podpisan ustanovni dokument Evropskega združenja za vključevanje (Inclusion Europe), ki se zavzema za vključenost ljudi z ovirami in njihovih družin na vsa področja v družbi ter poudarja, da imamo vsi ljudje enake pravice.
Preberite sporočilo za javnost v lahkem branju.